Gospodarstvo v 2026: motor rasti bo država, upanje na nemški preobrat

Slovenija leto 2025 zaključuje z razmeroma bledo gospodarsko sliko. Napovedana enoodstotna rast bruto domačega proizvoda (BDP) je – če izvzamemo koronsko leto 2020 – najnižja po letu 2013, k čemur so največ prispevala nepričakovano šibka gibanja v začetku leta ter upočasnitev v izvoznem delu gospodarstva.

Napovedi za letošnje leto so bolj optimistične. Domače in tuje institucije nam napovedujejo od dva- do 2,5‑odstotno rast BDP, inflacijo blizu dveh odstotkov ter še naprej nizko brezposelnost.

A Banka Slovenije opozarja, da bo rast še vedno močno pogojena z aktivnostjo države, tako neposredno, prek investicij in potrošnje kot posredno prek vpliva na rast zasebne potrošnje. To bosta v pomembni meri poganjala rast plač v javnem sektorju in uvedba zimskega regresa.

“Nasprotno bodo po pričakovanjih razmere v zasebnem sektorju ob prehodu v novo leto ostale otežene. Bolj uravnoteženo ter z vidika javnofinančnega in zunanjetrgovinskega položaja bolj vzdržno gospodarsko rast tako v napovedih pričakujemo šele od leta 2027 naprej,” ugotavlja centralna banka.

Pri tem dodajmo še, da se zadnja leta napovedi praviloma pretopijo v precej manjšo realno rast. Za primer, Evropska komisija nam je jeseni 2024 napovedovala 2,5-odstotno rast za leto 2025, Banka Slovenije pa 2,2-odstotno. A trenutno kaže le še na enoodstotno rast. Nekateri sicer menijo, da bi lahko še prišlo do kakšne revizije statističnega urada. Kot je znano, je bilo krčenje gospodarstva v prvem četrtletju presenečenje za vse, od ministrstva za finance do vladnega Urada RS za makroekonomske analize (Umar).

Plače ostajajo glavni motor potrošnje

Mednarodni denarni sklad (IMF), ki Sloveniji za leto 2026 napoveduje 2,2-odstotno rast, za leto 2027 pa 2,3-odstotno, ocenjuje, da bo glavni dejavnik rasti v tem in prihodnjem letu ostala domača potrošnja. To spodbuja močna rast realnih plač na še vedno tesnem trgu dela.

Tudi Banka Slovenije ocenjuje, da bo zasebna potrošnja v letu 2026 osrednji nosilec rasti BDP, podprta z robustnimi razmerami na trgu dela in nadaljnjo rastjo razpoložljivega dohodka prebivalstva.

Pospešeno koriščenje evropskih sredstev

Naložbena aktivnost naj bi se v prihodnjih letih okrepila, k čemur bodo prispevali izboljšano tuje povpraševanje, obnova po poplavah in pospešeno črpanje evropskih sredstev. Programi načrta za okrevanje in odpornost se sicer zaključujejo sredi leta 2026, skrajni rok za izvedbo projektov pa je konec avgusta istega leta.

Pri državnih investicijah Banka Slovenije izpostavlja vpliv političnega cikla. Spomladi 2026 Slovenijo čakajo parlamentarne volitve, kar ponavadi spodbudi aktivnost. Država načrtuje tudi povečana vlaganja v obrambo, medtem ko bo pomen investicij v obnovo po poplavah postopno upadal, ocenjuje centralna banka.

Nemška fiskalna bazuka bi koristila tudi nam

Slovenija pa kot izvozno gospodarstvo ostaja močno odvisna od dogajanja v globalni industriji in trgovini. Zunanjetrgovinske in geopolitične razmere ostajajo kompleksne, kar povečuje negotovost.

Predelovalna industrija se je v 2025 prilagodila ritmu krčenja naročil iz Nemčije, Avstrije in Italije. Slovenija je kot dobaviteljica vmesnih proizvodov tu izpostavljena bolj kot nekatere druge države. Banka Slovenije v 2026 pričakuje okrevanje na naših glavnih izvoznih trgih, predvsem v Nemčiji, kjer vlada Friedricha Merza napoveduje obsežne spodbude, s tem pa se obeta tudi večje povpraševanje po izdelkih slovenskih izvoznikov (tako neposredno kot posredno, denimo prek Avstrije).

K večji dodani vrednosti bo prispeval tudi koledar; v letu 2026 so trije delovni dnevi več kot v 2025. V preteklosti je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) navajala podatek, da v povprečju vsak delovni dan poveča BDP za 0,1 odstotka.

Le prehodno povišana inflacija?

V Banki Slovenije, katere osnovna naloga je cenovna stabilnost, ocenjujejo, da je povišana, 2,5-odstotna inflacija v letu 2025 le prehodna. “Z umirjanjem rasti plač in krepitvijo produktivnosti se bo v 2026 umirila na 2,3 odstotka, v letih 2027 in 2028 pa na 2,2 odstotka oziroma dva odstotka,” napovedujejo. Obenem predpostavljajo tudi stabilizacijo uvoznih cen hrane.

Na inflacijska gibanja bi lahko negativno vplivala nižja rast produktivnosti dela, ki bi ohranjala pritiske zaradi visokih stroškov dela na enoto proizvoda. Nasprotno bi morebitno šibkejše povpraševanje ali večja prisotnost kitajske cenovne konkurence na evropskih trgih lahko inflacijo znižala hitreje od sedanjih napovedi.

Tesen trg dela bo omejeval rast

Zaradi težav v predelovalnih dejavnostih in izvoznem delu gospodarstva se je zaposlenost v 2025 zmanjšala za približno 0,5 odstotka, večji upad pa je preprečilo zaposlovanje v javnem sektorju. Oktobra 2025 je imela Slovenija 944 tisoč delovno aktivnih, od tega 689 tisoč v zasebnem sektorju in 255 tisoč v javnem sektorju. Glede na oktober 2024 je bilo zaposlenih 3.600 manj ljudi, pri čemer jih je bilo v javnem sektorju 2.800 več, v zasebnem pa 6.500 manj.

Brezposelnost kljub zmanjševanju zaposlenosti ostaja nizka, okoli 3,7 odstotka, saj se je zmanjševanje zaposlenosti večinoma nanašalo na prehod delavcev v neaktivnost.

Nizka brezposelnost, skupaj s pozitivnimi pričakovanji delodajalcev glede prihodnjega zaposlovanja in neugodnimi demografskimi trendi, kaže še vedno prisotno tesnost trga dela. Ta bo omejevala rast zaposlenosti in ohranjala visoko rast plač, ki je od letos pomembno zaznamovana s plačno reformo javnega sektorja, ugotavlja Banka Slovenije.

Zaposlenost naj bi se v letu 2026 povečala za 0,2 odstotka, v letih 2027 in 2028 pa za okoli 0,5 odstotka letno, povprečna nominalna rast plač pa naj bi znašala 5,4 odstotka, napoveduje Banka Slovenije. Velik del novega zaposlovanja bo še naprej izhajal iz zaposlovanja tujih državljanov. IMF opozarja, da bo za spodbujanje rasti treba ublažiti pomanjkanje delovne sile.

Višji primanjkljaj in dolg

Javnofinančni primanjkljaj se je ob umiritvi rasti prihodkov in uveljavitvi plačne reforme precej povečal. V prvih devetih mesecih je dosegel 1,16 milijarde evrov, medtem ko je lani v tem obdobju znašal 642 milijonov evrov. Do konca leta naj bi se približal znesku, predvidenem v proračunu za 2026: 1,86 milijarde evrov.

Javni dolg se je v tretjem četrtletju letos zmanjšal za pol milijarde evrov, a je še vedno za dve milijardi evrov višji kot ob koncu leta 2024. Relativno (v % BDP) pa se je od konca lanskega leta povečal za eno odstotno točko, na 67,6 odstotka BDP.

Prihodnje leto naj bi se primanjkljaj po oceni Banke Slovenije okrepil z 2,1 na 2,6 odstotka BDP. IMF opozarja na povečanje tekoče porabe. Po mnenju sklada je srednjeročno nujna fiskalna konsolidacija z namenom znižanja javnega dolga, ohranitve sposobnosti Slovenije za odzivanje na pretrese in obvladovanja pritiskov na izdatke, vključno s tistimi, ki so povezani s staranjem prebivalstva.

Tudi Banka Slovenije opozarja, da se zaradi naraščanja primanjkljaja proti trem odstotkom BDP, ki je med drugim posledica povečanja tekoče porabe, povezane zlasti s sredstvi za zaposlene, “ob sicer nizki brezposelnosti in visoki rasti plač, krči prostor za proticiklično delovanje fiskalne politike v primeru morebitnih večjih šokov”. Dodajajo, da ima sicer država denarno rezervo, s katero bi lahko v naslednjih letih znižala predvideni dolg.